Enota Marof

Toplega julijskega dne smo se na veliko željo stanovalcev odpravili na Slovensko obalo. Kot je že skoraj tradicionalno, smo se tudi letos locirali v Strunjanu.  Pod krošnjami borovcev smo se prepuščali topli sapici, kopanju, vrvežu na plaži, poležavanju, sončenju…  Pravi oddih!

Tokrat bi lahko rekli, da smo združili prijetno s koristnim. Začelo se je z željo stanovalca, da bi po dolgem času zopet obiskal sestro, ki je nastanjena v Domu Nine Pokorn Grmovje. Želja je zorela, z njim predlogi, kaj vse bi si lahko ogledali v bližnji okolici in ko je svoje dodalo še lepo vreme, smo se odpravili na izlet na Štajersko. Najprej smo se odpravili do omenjenega Doma, kjer smo se srečali z gospo Marijo, ki je bila obiska zelo vesela. Robi je ostal v Domu, mi pa smo pot nadaljevali do Hrastovca, kjer smo se poslovili od naše stanovalke, ki si je tam našla nov dom.

Iz Hrastovca nazaj proti Žalcu nas je pot skozi vas Žiče in nato dolino svetega Janeza pripeljala do skrivnostne Žičke kartuzije. V tej odmaknjeni in tesni dolinici si je takratni lastnik tega posestva, okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem.

Po ogledu ostankov veličastnega samostana, smo se v prijetnem ambientu okrepčali s kosilom, nato pa se odpravili še do Velenjskega jezera, ki je nastalo kot posledica izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že sto trideset let.

Kljub toplemu popoldnevu je bil sprehod do jezera prav prijetna sprostitev, ki nam je po ležernem kosilu dodal nove energije, da smo se lažje vrnili proti domu.