Enota Idrija

Že tradicionalno smo se stanovalci iz obeh enot Doma zbrali na parkirišču pred enoto Marof, kjer so potekale 13.športne igre stanovalcev Doma upokojencev Idrija. Preizkusili smo se v mnogih spretnostnih igrah, kjer smo preizkušali predvsem naše motorične sposobnosti, navijali in preživeli zabavno dopoldne v športnem duhu. Četudi smo tekmovali pa je naše glavno vodilo, da je važno sodelovati in ne zmagati, a kljub temu vodilu smo najboljše tudi nagradili z medaljami in priročnimi darili, prav vsak tekmovalec pa je bil nagrajen še z bučnim aplavzom. Okrepčali smo se še s sadno kupo, ki so jo v eni izmed iger morali izdelati tekmovalci in vsi smo se strinjali, da tako dobre in težko prigarane sadne kupe že dolgo nismo jedli. Dopoldne je hitro minilo in mi se že veselimo naslednjih športnih iger.

Polja narcis so tista, ki v maju vabijo trume izletnikov na Golico. Nabralo se nas je poln kombi in kazalo je, da bo idealen popoldan. Saj je bil, ampak ne tak, kot smo se predstavljali. Ko smo zavili z glavne ceste proti Javorniškemu rovtu so se oblaki, za katere smo prej mislili, da nam bodo delali prijetno senco, potemnili in zgostili in padle so prve kaplje dežja. Do Pristave se je že vlilo in rahlo zvedrilo. Odločili smo se, da gremo k prijaznim gostiteljem na kavo in potem nadaljujemo pot. A kaj, ko se je, še preden smo prišli do narcis, spet vlilo in pravzaprav smo imeli srečo, da smo se do časa spravili v kombi. Torej se bomo vozili in se do narcis sprehodili drugje. Vsula se je toča. Slišati je bilo celo nekaj treskanja, mi pa korajžno po razmočeni makadamski poti proti Planini pod Golico. Zanimiva izkušnja smo si rekli. Sodra, toča je pobelila podrast in kjer je drla voda se je je nabralo za celo vedro. Dobro, da smo na suhem. Za pogled na narcise vseeno nismo bili prikrajšani, le sprehoditi se med njimi nam ni bilo dano. Pa naslednje leto. Po taki razburljivi vožnji je res pasal en »ta kratek«, ki smo ga dobili na Jesenicah.