Nekoliko nas je skrbelo, če bo Štefanija prišla iz sobe, saj se zadnje tedne ni dobro počutila. A skrb se je izkazala za nepotrebno. Ko smo ji sporočili, da so že vsi zbrani in jo čakajo, se je dvignila, s pomočjo najbližjih pripravila in prišla med nas. Najprej se je zahvalila vsem zbranim, še posebej pa tistim, ki so ji pomagali, da je spet zagledala beli dan. O, kako smo ji zaploskali. Nadaljevala je z pesmijo, njeno najljubšo Tam na vrtni gredi. Seveda ni manjkala torta, šopek, zdravica. Praznovanja visokih jubilejev so lepa in nekako ganljiva. Človeško življenje je velika dragocenost!