Čeprav nas je zjutraj pospremilo turobno in oblačno vreme, se nismo pustili odgnati. Podali smo se na izlet, ki nas je vodil skozi slikovite Idrijske Krnice, znane po svojih prostranih gorskih pašnikih in neokrnjeni naravi. Po vijugasti makadamski cesti smo prispeli na Šebreljsko planoto, kjer nas je toplo sprejel tamkajšnji kaplan in nam podelil blagoslov za varno pot.

Iz vasi smo se nato peš odpravili proti našemu cilju – cerkvi sv. Ivana, ki kraljuje na prepadnem robu nad dolino. Kot bi nas narava želela nagraditi, so se oblaki razmaknili in nebo se je razjasnilo. Očarali so nas veličastni razgledi na okoliško hribovje in gore v ozadju ter globoko dolino reke Idrijce pod nami. V cerkvi smo se ustavili v tihi molitvi, skupaj zapeli in z zvonjenjem v dolino ponesli dobre želje.

Polni lepih vtisov smo se nazaj grede ustavili pri Aninih domačih, ki so nas odprtih rok sprejeli. Ob dišeči kavi, piškotih in prijetnem klepetu smo zaključili naš potep in se po slikoviti dolini reke Idrijce vrnili v Dom.