Spet je bil dnevni prostor v pritličju skorajda premajhen za vse, ki smo se želeli še zadnjič v tem letu skupaj imeti lepo. Janez je poskrbel za glasbo in smeh. Ja, do solz smo se smejali njegovim šalam. Prišel je Dedek mraz, z nami poklepetal in povedal nekaj modrih misli. Izmenjavala so se voščila, pesmi in ples. Nazdravili smo s šampanjcem in potem še enkrat pri praznični večerji. Pomahali smo zdaj že staremu letu, s hvaležnostjo vzeli kar nam je ljubo in gremo v 2025.